Anica Kovačič
![]() | Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: ogromno balasta, ki spada kvečjemu v Wikivir. |
Anica Kovačič | |
---|---|
Rojstvo | 28. marec 1923[1] |
Smrt | 11. marec 2019 Tolmin |
Državljanstvo | ![]() ![]() ![]() |
Anica Kovačič (roj. Mislej)
Anica Mislej se je rodila 28. marca 1923 v Velikem polju v bližini Sežane. Umrla je 11. marca 2019 v Tolminu.
Življenje
[uredi | uredi kodo]Kot deklica je med drugo svetovno vojno sodelovala pri odporniškem gibanju in rešila svojega brata iz fašističnega zapora. Brat je kasneje odšel v partizane, ona pa je po izdaji (25. 01. 1945) končala v taborišču Bergen-Belsen (26. 01. 1945). Koncentracijsko taborišče je preživela obdana z množico sotrpnik, ki so bile čakajoč osvoboditve izmučene od lakote in bolezni. Po osvoboditvi se je Anica zdravila v Osterwaldu (16. 06. 1945), domov v Prestranek pa se je vrnila 17. avgusta 1945. “Poznala sem Ano Frank”, Vijesnik, 1965 Hrvaški časopis Vijesnik je 17. marca 1965 objavil obsežen intervju z Anico Kovačič s podnaslovi v krepkem tisku: V Bergen-Belsnu je kraljeval kaos, Prvo srečanje z Ano, Edina priča v Jugoslaviji. Anica Kovačič iz Idrije pri Bači pri Tolminu je verjetno edina Jugoslovanka, ki je poznala nesrečno dekle in bila ji je prijateljica vse do smrti. [...] Neznanega dne krajem marca 1945 je umrla v nacističnem taborišču Bergen-Belsen Ana Frank. Od tedaj je minilo 20 let, zdi se nam kot da je Ana živa, da je tu med nami – srečujemo jo v knjižnicah, filmih ali gledališču. (Vidic, 1965, 5).[1]
Srečanje z Ano Frank, 1945, 2019
[uredi | uredi kodo]Med zapornicami je bila tudi Ana Frank, s katero sta se spoprijateljili in skupaj preživljali dni v taborišču. Anica se spominja, da je bila Ana Frank na robu svojih moči in da je začela izgubljati upanje. Tolažila jo je in spodbujala, naj še malo vzdrži, saj se je bližal konec vojne, vendar je deklica kmalu umrla [31. 03. 1945]. Anica se takrat ni zavedala, da bo Anin dnevnik, ki je bil po vojni objavljen kot Dnevnik Ane Frank, postal ena najbolj branih knjig o holokavstu in 2. sv. vojni (1939-1945), Ana pa simbol generacije mladih ljudi, katerih otroštvo je bilo tragično prekinjeno.
Anica Kovačič je preživela Bergen-Belsen, se vrnila v življenje, se poročila in zaposlila. Vedela je, da je Dnevnik Ane Frank objavljen, vendar je bila preskromna, da bi se ob tem promovirala. V domu za starejše v Tolminu je preživljala svoje dni kot ena izmed najstarejših taboriščnic, ki je poznala Anno Frank in, žal, bila spregledana, dokler jo leta 2013 nista našla že omenjena zgodovinarja, in sicer na pobudo sotaboriščnice iz Bergen-Belsna – Rine Smajla. [2] [3]/
Delo
[uredi | uredi kodo]Rokopisi Anice Kovačič, 1980 [rokopis]
[uredi | uredi kodo]1. PRILOGA - ANICA KOVAČIČ: SEZNAM INTERNIRANK [1945] EVIDENTIRANIH V LETU 1980 [Medulin pri Puli][4] [rokopis]
[uredi | uredi kodo]
- Signoria rosa
- Bergen – Belsen -Seznam internirank evidentiranih v letu 1980
- Po izvirniku, maja 1945
- Seznam preživelih internirank evidentiranih v letu 1980
- Sedanja evidenca, 1980
- Dekliški priimki
- Točen sedanji naslov [1980]
- Rojena v Bergen-Belsnu
- Umrle v Bergen-Belsnu
- Umrle po vojni doma
- Ali so še žive
2. PRILOGA - ANICA KOVAČIČ: ZNAŠLI SMO SE V TABORIŠČU BERGEN-BELSEN [1945], 1980 [rokopis]
[uredi | uredi kodo]- Znašli smo se v taborišču Bergen-Belsen [1945]
V tem taborišču so bile v glavnem Židinje iz cele Evrope in nekaj drugih, ki so jih semkaj pripeljali v zadnjem času, kjer so mogli druga taborišča izprazniti.
- Tako smo prišle v Bergen Belsen, pravo taborišče smrti
- Angleški poveljni je kadil
- Drugi dan po sovoboditvo so prišli v Bergen iz Fallinggostla jugoslovanski vojni ujetniki
- Slovenke v NOB I, stran 483, Pozimi 1944
- 1. Znašli smo se v taborišču Bergen-Belsen (dr. Marijana Baumgarten Briški)
2. V tem taborišču so bile v glavnem Židinje iz cele Evrope in nekaj drugih, ki so jih semkaj pripeljali v zadnjem času, kjer so mogli druga taborišča izprazniti.“V tem taborišču so bile v glavnem Židinje iz cele Evrope in nekaj drugih, ki so jih semkaj pripeljali v zadnjem času, kjer so mogli druga taborišča izprazniti. Tukaj ni nihče hodil delati. Hrane tudi ni bilo, niti vode ne v vseh drugih do osvoboditve 15. aprila smo dobile samo 1 kos kruha in še to je bil zastrupljen. To so ugotovili Angleži po osvoboditvi, ko so vprašali stražo zakaj ne razdeli 30.000 hlebov kruha, ko so v skladišču. To naj bi bil drugi obrok strupa, ki naj bi ga dobile. “ (Baumgarten Briški, 1980, 3)
»Tu je bilo sramotno koncentracijsko taborišče Belsen, ki so ga osvobodili Britanci, 15. april 1945. Tu smo našli 10.000 nepokopanih trupel. Od takrat jih je umrlo še 13.000. Vsi žrtve nemškega novega reda. V Evropi in vzgled nacistične kulture.” (Baumgarten Briški, 1980, 3) 2. Tako smo prišle v Bergen Belsen, pravo taborišče smrti (Roza Prijatel Stele
- 1. Znašli smo se v taborišču Bergen-Belsen (dr. Marijana Baumgarten Briški)
“Tako smo prišle v Bergen Belsen, pravo taborišče smrti. Pred vsako barako je bilo ne kupe mrtvih moških in ženske. Vse pa meščano. V baraki smo bile skoraj druga na drugi. Prepričana sem bila, da se iz tega pekla ne vrnem živa več […]” (Prijatelj Stele, 1980, 4)
- 3. Angleški poveljni je kadil (Ljudmila Ješevnik)
»Angleški poveljni je kadil.« Po taborišču Bergen-Belsen, je povedal: »Nikoli se ne bo dalo popisati kar se zdaj v Bergen-Belsenu vidi in kar se je v njem godilo.« (Videnšek, 1996, 4)
- 3. Angleški poveljni je kadil (Ljudmila Ješevnik)
- 4. Drugi dan po osvoboditvo so prišli v Bergen (Ana Videnšek)
»Angleški poveljni je kadil.« Po taborišču Bergen-Belsen, je povedal: »Nikoli se ne bo dalo popisati kar se zdaj v Bergen-Belsenu vidi in kar se je v njem godilo.« (Videnšek, 1996, 4)
- 4. Drugi dan po osvoboditvo so prišli v Bergen (Ana Videnšek)
- 5. Slovenke v NOB I, stran 483, Pozimi 1944 [pesem] (Vida Zavrl)
[…] Jaz pa moram tudi ležati / V tej nemški bolnici. / Oh, da mogla bi zbežati! / Zame tukaj zdravja ni. “ (Zavrl, 1996, 11)
- 5. Slovenke v NOB I, stran 483, Pozimi 1944 [pesem] (Vida Zavrl)
3. PRILOGA - ANICA KOVAČIČ, TRANSKRIPCIJA VIDEO INTERVJUJA, 2018 [IGOR JOVANOVIĆ, IGOR ŠAPONJA] [5]
[uredi | uredi kodo]
- “Srečanje z Ano Frank” [26. 01. 1945 - 31. 03. 1945], [2019][6] SUSRET S ANOM FRANK [SREČANJE Z ANNO FRANK] [7] V prvem delu intervjuja je Anica povedala, da je v taborišču Bergen-Belsen, v katerem se je srečevala z Ano Frank od 26. januarja do 31. marca 1945, »ta punčka [...] strašno jokala, kjer pa mama ji je umrla, sestra ji je umrla in je ostala prav sama.
- JE BILA BOLNA [BILA JE BOLNA] [8] V drugem delu z naslovom Bila je bolna se spominja, kako jo je bodrila in jo tolažila: “[…] »Da ne bo zdržala je rekla [Ana Frank]. // Sem rekla: “Potrpi, zdrži”, sem je držala, sem rekla: “Ne umreti. Ne, ne, drži se. Samo tako se drži!”, ne? Je rekla, ne bom zdržala, je rekla. “Ne bom.” Potem pa je umrla. // Umrla je tako da sem jo držala v rokah.« […]”
- SLIŠALI SMO STRELJANJE [SLIŠALI SMO STRELJANJE] Toliko jih je umrlo tam, kje so dali strup zato da nebodo vidli da bi jih kar v peč vrgli, to so oni imeli namen, ne? [9]
- BO KAR BO [KAR BO, PA BO][10] “Ana Frank je bila drugačija? Ona se bojala? - Ja. Se vidi, mama je umrla, sestra je umrla, sama je ostala in je (…)”.[11]
- SAMO SMO ČAKALI [SAMO ČAKALI SMO][12] Samo smo čakali, čakali tam kar so streljali, pa smo stresli se, pa smo rekli (…), samo smo čakali da nas bodo uničili. [13]
- POVRATAK KUĆI [VRNITEV DOMOV]] “Jaz sem tistkrat bila bolana, sem bila po bolnicah, sem bila vse tko da se me res, prej ko smo prišli domov, smo prišli tam, kokar je bila osvoboditev, so nas amerikanci dali v zdravlje dokar nismo mi drugi tolk ozdravili da smo lohka šli na pot, nas niso pustili, ne? no, in po tem so nas peljali, to je bilo avgusta meseca, septembra meseca smo prišli domov.”
- SUSRET S DNEVNIKOM [SREČANJE Z DNEVNIKOM]] “Do dnevnika, ne vem, v časopisu je bilo, saj je, kar sem videla (…) je nadpis Anne Frank, sem ja pa tisto zmeraj vzela.”
- ZADOVOLJNA ZBOG DNEVNIKA [ZADOVOLJSTVO ZARADI DNEVNIKA][14] »Bila sem zadovoljna, da je [Ana Frank] napisala resnično zgodbo […] In seveda smo se čutili samo [da] smo bili vsi kot ona […].« Na vprašanje, ali je koga zanimalo, da je Anica poznala Ano, je odgovorila »[N]i noben vprašal.«[15]
Oto Frank v Ljubljani, 1966
[uredi | uredi kodo]Srečanja taboriščnic, 1945, 1980
[uredi | uredi kodo]“Ta prireditev je bila ključnega pomena za odločitev nekdanjih 'taboriščnih gojenk', da se bodo kot samostojna skupina redno srečevale. Na iniciativo neke koroške Slovenke so se srečale oktobra 1978 v koroški Železni Kapli (Eisenkappel). Naslednje srečanje je bilo leto kasneje v Mariboru. Vsa srečanja so bila enodnevna, v ospredju pa je bilo skupno bivanje v taborišču. Leta 1980 so se odpovedale ločenemu srečanju, namesto tega pa so se udeležile drugega večjega
srečanja vseh preživelih Slovencev taborišča Ravensbriick v Medulinu pri Puli.[16]
Leta 1981 je bilo srečanje v Ljubljani. Tam so se odločile sestaviti čim popolnejši in redno aktualiziran seznam vseh nekdanjih ujetnic, ki so bile v posebnem bloku taborišča Uckermark. Ta seznam je obsegal ime, priimek (dekliško ime), rojstne podatke, aktualne naslove, jetniške številke, če so se jih še spominjale, v zadnjih letih pa tudi datume smrti.” (Kavčič, S: Ravensbruck, 2001, s. 95)[17] [18]
- 1975 - Fiesa – 800 udeleženk
- 1978 - Železna Kapla (Eisenkappel)
- 1979 – Maribor
- 1980 – Medulin pri Puli
- 1981 – Ljubljana (seznami)
- 1983 – Ravne na Koroškem
- 1991 - dalje
Kratek življenjepis, 2011 [rokopis]
[uredi | uredi kodo]“Ana Mislej por. Kovačič sem hči delavca. Moj oče se je preživljal z malo žabo (za) rezanje lesa (kmetom). Kjer je bil Slovenec mu ni italijanski fašizem pustil napredovati. Tako smo se sedemčlanska družina preživljala s tistim skromnim zaslužkom. V času vojne sem sodelovala z OF. Bila sem izdana (in aretirana od Nemcev, dne 25. 1. 1945. Takoj po aretaciji odpeljali (so me) v Nemčijo v Straflager) pobegnila v partizane. Padla sem v nemško zasedo. Nemci so me odpeljali v goriški zapor. Takoj drugi dan v nemško taborišče imenovano Štraf lager Bergen-Belsen. Dobila sem številko 30.910. 23. aprila 1945 sem bila osvobojena od Angležev. Bila sem vsa izčrpana, od pretepanja in od lakote, kjer se nisem mogla vrniti domov, ne bi prenesla poti, so me nas poslali Angleži, dne 16. junija 1945 na zdravljenje v Oster. Dne 16. junija 1945. v Ostervolt. V Ostervoldu nas je bilo okoli 150 Slovenk na zdravljenju. 17. avgusta 1945 sem se vrnila domov v Prestranek.”
Kruta usoda družine Ane Frank povezana tudi s Slovenijo, 21. 10. 2023
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Vidrih P. Z Anno Frank se je družila ob mreži taborišča — 2023. — ISSN 2463-8242; 2335-3325
BLAŽIČ, Milena. Slovenska prijateljica Ane Frank – Anica Kovačič - jezik upanja v času konfliktov = A Slovenian friend of Anne Frank - Anica Kovačič – a language of hope in times of conflict. V: ROLIH, Maša (ur.), MIKOLIČ, Vesna (ur.). Jeziki sožitja, jeziki konflikta : mednarodna konferenca : ob 30-letnici ZRS Koper, 50-letnici SLORI Trst in skorajšnji 100-letnici INV : Koper, 6.-8. junij 2024 : program in povzetki = Lingue di coesistenza, lingue di conflitto : conferenza internazionale : 30° anniversario di ZRS Koper, 50° anniversario di SLORI Trieste e il prossimo 100° anniversario di INV : Koper, 6-8 giugno 2024 : programma e sintesi = Languages of coexistence, languages of conflict : international conference : 30th anniversary of ZRS Koper, 50th anniversary of SLORI Trieste and the forthcoming 100th anniversary of INV : Koper, June 6-8, 2024 : programme and abstracts. Koper: Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Annales ZRS: = Centro di ricerche scientifiche Capodistria, Annales ZRS: = Science and Research Centre Koper, Annales ZRS, 2024. Str. 81-82. ISBN 978-961-7195-44-6. [COBISS.SI-ID 201153283]
BLAŽIČ, Milena, ISENI, Arburim. Anica Kovačič : the Slovenian friend of Anne Frank. Angloamericanae journal. 2025, vol. 10, no. 1, str. 9-38, ilustr. ISSN 2545-4218. https://aaj.ielas.org/index.php/Angloamericanae/article/view/34, Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL. [COBISS.SI-ID 229222403]
BLAŽIČ, Milena. Holokavst v izobraževanju - izločitev Dnevnika Ane Frank iz učnega načrta za slovenščino (2018/2019). V: SKRALOVNIK, Samo (ur.), BEDRAČ, Marjetka (ur.). Judovsko-krščanski viri in razsežnosti dialoga : Mednarodni znanstveni simpozij : 20.-21. april 2021, spletni dogodek : zbornik povzetkov = Jewish-christian sources and dimensions of dialogue : International Scientific Symposium : 20th-21st April 2021, online event : book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2021. Str. 27. https://www.teof.uni-lj.si/uploads/Zbornik%20povzetkov_20210410_A5_v1(1).pdf. [COBISS.SI-ID 60976899]
BLAŽIČ, Milena. Comparative presentation of childhood and youth in Ana Frank's and Zlata's diary. V: KOŽUH, Anna (ur.). Multicultural education in the unifying Europe. Częstochowa: Wydawnictwo Wyższej szkoły pedagogicznej w Częstochowie, 2003. Str. 111-114. ISBN 83-7098-700-1. [COBISS.SI-ID 5461321]
BLAŽIČ, Milena. Holokavst v izobraževanju – izločitev Dnevnika Ane Frank iz učnega načrta. Ljubljana: University of Ljubljana, Faculty of Theology; [San Bruno]]: YouTube [distributer], 2021. 1 spletni vir (1 videodatoteka (21 min, 52 sek)), barve, zvok. https://www.youtube.com/watch?v=Czs-rPugaJw. [COBISS.SI-ID 170407171]
BLAŽIČ, Milena (intervjuvanec). Izbrisana Ana Frank. [Ljubljana: s. n.]; [San Bruno]: YouTube [distributer], 2021. 1 spletni vir (1 videodatoteka (28 min, 50 sek)), barve, zvok. https://www.youtube.com/watch?v=A9NdnOQXuzA. [COBISS.SI-ID 57150211]
BLAŽIČ, Milena, FMF seminar za učitelje matematike, Fakulteta za matematiko in fiziko, Ljubljana, 9.-10. 9. 2022. Dnevnik Ane Frank kot skupni imenovalec humanistične vzgoje in izobraževanja : Ljubljana, 10. 9. 2022. [COBISS.SI-ID 126644227]
BLAŽIČ, Milena. Motiv priseljencev v slovenski mladinski književnosti. V: JOŽEF-BEG, Jožica (ur.), HOČEVAR, Mia (ur.), KOČNIK, Neža (ur.). Naslavljanje raznolikosti v jeziku in književnosti : [Slovenski slavistični kongres, Maribor, 28.-30. september 2023]. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2023. Str. 97-109. Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 33. ISBN 978-961-6715-45-4. ISSN 1408-3043. [COBISS.SI-ID 194805251]
Blažić, M., Kovačič, J. (2023): Orpheus from hell - a selection of songs from the concentration camps performed by Aleksander Kulisiewicz. Angloamericanae journal. 8, 1, 9–49. https://aaj.ielas.org/index.php/Angloamericanae/article/view/57, https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144161.
Haramija, D. (2010): Holokavst skozi otroške oči. Murska Sobota, Franc-Franc., 2010.
Jovanović, I. (2023): Poznavala sam Annu Frank. Predavanje: 20. 05. 2023, Štinjan, Pula. V: Mikolič, V., Rolih, M. (2024): Mednarodna konferenca Jeziki sožitja, jeziki konflikta. (URN:NBN:SI:doc-DRBFJH77 from http://www.dlib.si).
Jovanović, I., Šaponja, I. (2016): Bili smo samo brojevi: Istrani u koncentracijskim logorima u Drugome svjetskom ratu. Pula, Udruga antifašističkih boraca i antifašistaGrada Pule, Povijesni i pomorski muzej Istre, Istarsko povijesno društvo.[19]
Jovanović, I., Šaponja, I. (2018): Transkripcija video intervjuja z Anico Kovačič.[20]
Jovanović, I. (2003): Kako smo upoznali Anicu Kovačič. V: Mikolič, V., Rolih, M. (2024): Mednarodna konferenca Jeziki sožitja, jeziki konflikta.
Kovačič, A. (1980): Seznam internirank evidentiranih evidentiranih v letu 1980. Rokopis.
Kovačič, A. (1980): Znašli smo se v taborišču Bergen Belsen. Rokopis.
Kulisiewicz, A., Kovačič, J. (2023): Orfej iz pekla: lagerske pesmi Aleksandra Kulisiewicza. 1. ponatis z dodanim CD-jem. Ljubljana, Radio Slovenije – Prvi program, ZKP RTV Slovenija, ZRC SAZU.[21]
Kulisiewicz, A., Kovačič, J. (2020): Orfej iz pekla: lagerske pesmi Aleksandra Kulisiewicza. 1. natis z dodanim CD-jem. Ljubljana: Radio Slovenije – Prvi program, ZKP RTV Slovenija, ZRC SAZU.[22]
Virk, T. (2017): Etična literarna veda med kakofonijo in pluralnostjo. Primerjalna književnost. 40, 2, 13–31.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- https://www.youtube.com/watch?v=1yaS9x5GDbM&ab_channel=Bo%C5%BEidarFlaj%C5%A1man
- https://www.youtube.com/watch?v=1yaS9x5GDbM&ab_channel=Bo%C5%BEidarFlaj%C5%A1man
- https://www.istra24.hr/kultura/javno-predavanje-milene-mileve-blazic-slovenska-prijateljica-anne-frank-anica-kovacic-u-puli
- https://www.facebook.com/watch/?v=874037604068222
- https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174995456
- [23]
- [24]
- https://www.rtvslo.si/80-let-od-konca-2-svetovne-vojne/odmevi-preteklosti/anica-kovacic-slovenska-prijateljica-ane-frank-rekla-je-da-ne-bo-zdrzala/741685
- »Jeziki sožitja, jeziki konflikta«[25] [26]
- Stipić, Davor (2021) Društvena percepcija Dnevnika Ane Frank u jugoslovenskom socijalizmu. Godišnjak za društvenu istoriju (1). pp. 45-71. ISSN 0354-5318 [27]